Paragliding Slovenia - Termika

   


Poglej nove vpise na foumu za zadnji dan ali zadnjih 7 dni.

Termika

Termika



termikaTermika pomeni steber dvigajoèega se zraka zaradi sonènega segrevanja; pri tem pojavu gre v bistvu za konvekcijo. Pri tem pojavu se toplejši zrak dviga in se pri tem ohlaja. Dviganje se zaustavi, ko se dvigajoèi se zrak ohladi na temperaturo okoliškega zraka. Vèasih (predvsem poleti) pa so pogoji taki, da termièno dviganje seže do velikih višin, kar povzroèi nastanek nevihtnih oblakov - kumulonimbusov .

Na velikost in jakost termike vplivajo predvsem dogajanja v spodnji plasti atmosfere, v troposferi. Precej je termièno dviganje izrazito ob prehodu hladne fronte, ko se pojavi plast hladnejšega zraka nad ogreto površino tal. Moèna termika nastaja tudi ob poboèjih, kjer zrak med dviganjem drsi ob poboèju in se tako ogreva od celotnega poboèja.

Termièno dviganje zraka je ponavadi moè najti pod kumulusi , ki se smatrajo kot indikatorji termike, saj se tam topel zrak, ki vsebuje vodno paro dviga. Ob dviganju zrak izgublja toploto dokler vodna para v njem ne kondenzira in tvori vidne kapljice, ki tvorijo oblak . Seveda pa ni nujno, da nad vsakim termiènim dviganjem nastane oblak . Èe je zrak dovolj suh ali èe se npr. zaradi inverzije ne dvigne do višine, kjer nastanejo oblaki (glej temperatura rosišèa), oblaki ne nastanejo. Takrat govorimo o t.i. suhi termiki, ki jo je ravno zaradi odsotnosti kumulusov težje najti.

Ko termièno dviganje preneha, kumulusi ne prejemajo veè zaloge vlažnega zraka in zato zaènejo razpadati, za kar porabljajo toploto zraka okrog sebe. To obièajno povzroèi moèno spušèanje zraka pod njimi.


termalJakost termike je odvisna tudi od tipa in naklona tal, ki jih obseva sonce. Najbolj se ogrejejo temna tla, ki vpijejo veèji del sonènega sevanja in so obenem zašèitena pred vetrom (npr. preorane njive, gosti posevki, zavetrne lege v hribih, iglasti gozdovi) in tereni, na katere sonce sveti praktièno pravokotno (v naših zemljepisnih širinah je to možno na prisojnih gorskih poboèjih).

Na nastanek termike ima predvsem v ravnih predelih pomembno vlogo veter, ki povzroèi, da se baloni toplega zraka ob spremembi površine terena odlepijo od tal. Èe pa je veter premoèan, pa topel zrak razpiha in dviganje zato oslabi.

Poleg vetra pa na dvig toplega zraka od tal vplivajo tudi t.i. termièni sprožilci, ki pomagajo sprožiti odlepljanje toplega zraka od tal. Kot termièni sprožilci lahko nastopajo neravnine na ravnem terenu (manjše vzpetine, zgradbe, naselja, gozd,...), police in druge nepravilnosti na gorskem poboèju, meja površin z razliènimi temperaturami, itd.

Ko se topel zrak odtrga od tal, se zaène dvigati v obliki balonov toplega zraka ali stebrov, ki pa v veliki veèini primerov niso idealno homogeni, saj se topel zrak meša s hladnim zrakom iz okolice in na tak naèin nastanejo podroèja z razlièno hitrostjo dviganja zraka, ki jih obdaja podroèje spušèajoèega se zraka. Ravno tako na dvigajoè se zrak vpliva veter, ki povzroèi zanos termiènih stebrov.














Vir: http://sl.wikipedia.org
 


Izdelava spletne strani: E NALOG

Na teh spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Več o ...