Paragliding Slovenia - Vremenske fronte

   


Poglej nove vpise na foumu za zadnji dan ali zadnjih 7 dni.

Vremenske fronte

Vremenske fronte

 Na nižinske vremenske karte rišemo poleg tlakov in temperatur tudi lego vremenskih front. Ker so vremenski pojavi pri prehodu fronte lahko zelo intenzivni, bodimo pri pogledu na vremensko karto pozorni na bližino frontalnih sistemov. Fronte rišemo tam, kjer se meja med zraènima masama razliènih temperatur dotika tal, saj so tu ponavadi vremenske spremembe najbolj izrazite. Prevladujoè mehanizem, ki oblikuje vreme ob prehodu vremenskih front, je vertikalno dviganje zraka. Do njega pride, ko se ob topli fronti toplejši zrak nariva na hladnejšega, ob hladni fronti pa se hladen zrak kot klin vriva pod toplega. Vertikalne hitrosti zraka so manjše pri topli fronti, saj je tudi nagib frontalne površine (meje med zraènima masama) manjši, poleg tega pa topla fronta potuje poèasneje kot hladna.Celotna frontalna površina lahko sega od nekaj sto do tisoè kilometrov pred toplo fronto in skoraj sto kilometrov za hladno fronto.
Žal iz same karte ne moremo naravnost razbrati kako intenzivni so/bodo procesi ob fronti, kajti lahko se zgodi, da se ob prehodu fronte samo malo pooblaèi, po drugi strani pa lahko doživimo »slabo« vreme v vsej njegovi intenzivnosti. No, da ne moremo oceniti intenzivnosti vremenske fronte ni èisto res: precej verjetno je namreè, da bodo pojavi izrazitejši ob fronti povezani z globoko dolino v polju pritiska, ki se na vremenski karti odraža z gostimi izobarami. Predvsem pa ne pozabimo: vreme je neskonèno zapleten proces in zaradi tega nikoli popolnoma ponovljiv, zato niti dva prehoda front ne bosta enaka, govorimo lahko le o veèji ali manjši podobnosti. Poglejmo si poglavitne znaèilnosti posameznih tipov front in vremenske pojave povezane z njihovo bližino:
Prihod tople fronte najavljajo znaèilni oblaki. Prvi se na nebu pojavijo visoki prosojni oblaki, cirusi, nato pa se oblaki poèasi gostijo in segajo vse nižje. Cirusom, ki se pojavljajo navadno nekaj sto do tisoè kilometrov (12 – 36 ur) pred toplo fronto, sledijo cirostratusi in altostratusi. Pri dobro izraženih frontah se nato pojavijo še nimbostratusi, iz katerih dežuje (pozimi lahko tudi sprva sneži, nato pa s tanjšanjem plasti hladnega zraka sneg preide v dež). Toplo fronto najavlja tudi konstanten padec pritiska, veter pri tleh pa postaja postopno moènejši. Znaèilna je tudi sprememba smeri vetra, saj se veter gledano v smeri pihanja vetra odklanja v levo, na severni polobli v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev (angleško backs).
Sam prehod tople fronte ni tako jasno izražen kot pri hladni fronti, vendar lahko opazimo, da pritisk neha padati. Smer vetra se zmerno odkloni v smeri urinih kazalcev (angleško veers), padavine, èe te sploh so, pa postanejo manj izrazite ali ponehajo.
Tople fronte so poleti šibkeje izražene, navadno jih spoznamo po znaèilnih oblakih, le redko pa ob njih dežuje. Èe je ciklon s toplo in hladno fronto dovolj izrazit, nas po prehodu tople fronte èaka še prehod hladne. Podroèju med toplo in hladno fronto reèemo topel sektor ciklona. Èe frontalni sistem napreduje poèasi, smo lahko v toplem sektorju tudi nekaj dni, takrat k nam pritekajo toplejše zraène mase.
Vremenska dogajanja so ob prihodu hladne fronte precej bolj izrazita. Težava pri prepoznavanju hladne fronte je ta, da je frontalna površina nagnjena stran od nas in da predhodnica oblakov ni tako izrazita kot pri topli fronti. Precej bolj znaèilen znanilec hladne fronte je veter, ki se pred prehodom okrepi, smer pihanja vetra pa se spet obraèa v nasprotni smeri gibanja urinih kazalcev. Oblaki pred fronto so najveèkrat stratusi ali stratokumulusi. Ob prehodu hladne fronte je znaèilen nagel porast pritiska, veter pa se zelo hitro obrne v smeri urinih kazalcev. Pri prehodu fronte nastanejo cumulonimbusi, iz katerih lahko moèno dežuje, lahko pa pada tudi toèa. Sam prehod fronte pogosto spremljajo nevihte. Temperatura zraka pri tleh lahko naglo pade za nekaj stopinj, lahko pa tudi do deset. Ozraèje je pred prehodom fronte zelo nestabilno, ob izjemnih situacijah in še posebej na morju pa nastanejo tudi zraèni vrtinci (trombe), ki so pravi mali tornadi. Do njih prihaja, èe je temperaturna razlika med toplo in hladno zraèno maso zelo velika.
Nevihte se lahko organizirajo v nevihtne linije. Takrat je zraèni piš iz nevihtnega oblaka še posebej moèan. Piš nastane pred nevihtno linijo in nas doseže še preden priène deževati. Zraèni piš napreduje zelo hitro. Na njega nas opozarja le èrno nebo iz smeri približevanja nevihte in pa bela èrta na morju. Veter v pišu lahko doseže 100 km/h, traja pa ponavadi manj kot uro. Èe smo na slabem sidrišèu, se je varneje umakniti stran od obale in samo nevihto preživeti na morju. Ob najmoènejšem vetru pa se lahko tolažimo z mislijo, da nevihta ne bo trajala dolgo. Èe pravoèasno ne skrajšamo ali pospravimo jader, bo nevihtni piš to opravil namesto nas in seveda pustil posledice na opremi. Prehod nevihte obièajno spremlja moèan dež. Ko zaène deževati moèneje, se poèasi umirja tudi veter. Èe je bila na Jadranu nevihta povezana s prehodom fronte, velja našo pozornost usmeriti na severovzhod, kajti prav kmalu lahko od tam zapiha moèna burja. Avtor tega èlanka je na lastni koži doživel prehod nevihtne linije v majhnem zalivu na otoku Lastovu, ko je iz skoraj brezvetrja veter v manj kot minuti narasel do take jakosti, da je po zraku nosilo morsko vodo, slabo privezane barke pa na skalnato obalo. Za hladno fronto se lahko hitro zjasni vendar to še ne pomeni, da bo vreme tako tudi ostalo. Hladnejši zrak v višinah navadno zamuja in zopet prihaja do nestabilnosti, najveèkrat se v hladnem zraku pojavljajo plohe. Vidljivost je po nevihti obièajno zelo dobra, saj je prišlo do zamenjave zraène mase, poleg tega pa je dež iz zraka izpral prašne delce. Še lahko piha precej moèan veter, ki je pogosto zelo sunkovit, dober primer za to je burja. Dejali smo, da hladna fronta napreduje hitreje kot topla. Ko hladna fronta ujame toplo, se meja med hladnim in toplim zrakom pomakne v višino, pravimo, da je nastala okludirana fronta. Okludirane fronte imajo lahko znaèaj tople fronte, èe je zraèna masa v hladni fronti toplejša kot tista pred toplo fronto in obratno: okluzija ima znaèaj hladne fronte, èe je zraèna masa za hladno fronto hladnejša od tiste pred toplo fronto.
Vreme nad Jadranom krojijo tudi Alpe. Hladna fronta se pri prehodu preko Alp pogosto »zlomi« in nad Jadranom ali Genovskim zalivom nastane t.i. sekundarni ciklon z dobro izraženo toplo in hladno fronto. Dobra primerjava z nastankom ciklona na zavetrni strani Alp je nastanek vrtincev za oviro v tekoèi vodi. Ob nastanku ciklona v Sredozemlju se vreme ne izboljša tako hitro, kot èe bi nas fronta samo prešla, kajti del hladnejših zraènih mas se dlje èasa zadržuje v naši bližini. Fronte in oblaki navadno pri nas prihajajo od severozahoda, ciklon nad Jadranom pa dostikrat prinese frontalne oblake in padavine od jugovzhoda.


Pišejo: Jure Jerman, Janez Polajnar, Roman Trobec

Urejeno: http://wwwold.parakrilec-drustvo.si


 


Izdelava spletne strani: E NALOG

Na teh spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Več o ...