Paragliding Slovenia - Splošno

   


Poglej nove vpise na foumu za zadnji dan ali zadnjih 7 dni.

Splošno

SPLOŠNO O JADRALNEM PADALSTVU


Jadralno padalstvo
je šport, ki je v zadnjih letih postal zelo razširjen v Sloveniji. Poznamo ga kot rekreacijski in tekmovalni šport. Jadralno padalo je letalna naprava, s katero vzletimo s hriba, lahko pa nas dvignejo tudi z vrvjo, ki je priklopljena na vozilo. V krajih, kjer imajo veliko ravninskih delov, so si umislili motorno jadralno padastvo, pri katerem piloti vzletajo s pomoèjo motorja. Jadralni pilot sedi v sedežu, ki je pritrjen na krilo z vrvicami.

Krilo jadralnega padala je sestavljeno iz celic, ki se polnijo z zrakom na sprednjem delu krila. Torej imajo na sprednjem delu krila, odprtine na zadnjem delu pa so zaprte, da zrak ostaja v krilu in le-temu drži obliko. Krilo ima tako obliko, da se na njemu lahko oblikuje vzgon, ki povroèi, da jadralno padalo leti in ne samo pada.

Pilot visi pod krilom na vrvicah, ki so pritrjene na spodnjem delu krila. Vrvice so pritrjene po vsej površini krila, saj so velik dejavnik pri obliki le-tega. Spodaj so spete v dve toèki levega in desnega dela krila posebej. Pilot na jadralnem padalu visi na trakovih (približno 70 cm dolžine), na vrhu katerih so pritrjene vrvice, ki potujejo naprej do krila na jadralnem padalu.

Smer letenja pilot upravlja z rokami, v katerih drži dve komandni vrvici, ki sta pritrjeni na zadnji rob krila. Pri vleèenju komandnih vrvic se zaviha zadnji rob krila, vzgon se na tem delu poveèa, hitrost zmanjša in krilo se obrne v želeno smer.

Vsak jadralni pilot naj bi praviloma imel tudi rezervno padalo, ki je pritrjena na sedež, v kateremu sedi. Na tem sedežu ima pilot še tako imenovani speed system (vrvice za spreminjanje vpadnega kota krila), s katerim uravnava hitrost letenja.

Oprema

Jadralno padalo:

Površina jadralnega padala se giblje od 24 do 30 kvadratnih metrov. Površina se spreminja tudi glede na težo pilota. Teža golega padala z vrvicami pa je od 4 do 7 kg. Skupna teža z vso pripadajoèo opremo se giblje okrog 20 kg.
Drsni kot sodobnih jadralnih padal je povpreèno okrog 1:8 (v osmih preletenih metrih izgubi 1 m višine). Razpon hitrosti pa je od 22 km/h do 60 km/h .
Sodobna jadralna padala so izdelana iz zelo kakovostnih nepropustnih in lahkih materialov, kot so Porcher Marine & Gelvenor, z dyneema, superaram ali kevlarskimi vrvicami.
Vsa oprema je shranjena v velikem nahrbtniku.
Tandemska jadralna padala so precej veèja kot solo, vendar po strukturi popolnoma enaka.



Letalni sedež:

Letalni sedeži so nadomestili letalne pasove, ki so se uporabljali vèaasih. Tako kot pri padalih je tudi pri sedežih razvoj zelo napredoval, vsi proizvajalci pa najveè dajo na varnost, saj je velik del poškodb pri tem športu, predstavljajo poškodbe hrbta in hrbtenice. Danes na trgu praktièno ne najdemo veæ sedeža brez šèitnika za hrbtenico. Letalni sedeži pa so tudi bolj udobni od letalnih pasov, nekateri so pravi fotelji.


Reševalno padalo:

Reševalno padalo je nujen del opreme in ne vidimo veè pilota, ki bi letel brez njega. Ponavadi je klasiène okrogle oblike, padanje pa upoèasni na približno 5 m/s. Pri novejših šolskih padalih in padalih srednjega razreda je sicer majhna verjetnost, da bi šlo kaj tako zelo narobe, metanje reševalnega padala na tekmovalnih padalih pa je bolj pogost pojav. Uporabimo ga, ko nam turbulenca zapre padalo do te mere, da ni veè vodljivo, lahko pa tudi ob trku z drugim jadralnim padalcem.



Instrumenti:

 Najbolj pogost del opreme je tudi variometer. Napravica, ki nas z zvoènim signalom opozarja na dvigajoèi se zrak. Piloti, ki opravljajo daljše prelete pa si pomagajo tudi z satelitsko navigacijo oz. GPS-jem. Le ta je obvezen del opreme na tekmovanjih pa tudi na tekmovanjih v prostih preletih (XC), saj se fotografiranja obratnih toèk praktièno ne uporablja veè. Obvezen del opreme na tekmovanjih je tudi radijska postaja, ki služi za komunikacijo med piloti. Prav nam pride pa tudi ob kakšnem nenaèrtovanem pristanku na drevo ali nepoznanem terenu, saj si z njo lahko poklièemo pomoè.










Tehnika letenja z jadralnim padalom

Vzlet:

Padalo razprostremo po poboèju, ki nima ovir, najbolje v obliki pahljaèe. Pred vzletom moramo preveriti vrvice, da niso zapletene med seboj, letalni sedež mora imeti zapete vse zaponke, èelada in reševalno padalo morata biti na svojem mestu, veter mora pihati po grebenu navzgor in seveda zraèni prostor pred nami mora biti prost. V roke primemo prvi nosilni trak jadralnega padala in komande vrvice. Prvi rob padala mora biti odvihan. Z potegom prvega nosilnega traku in tekom, spravimo padalo nad nas. Padalo se napolni z zrakom, dobi obliko krila in leti. Kupolo med vzletom opazujmo in uhajanja naprej,nazaj, levo ali desno korigiramo z komandnimi vrvicami in tekom. Ko je kupola toèno nad nami, spustimo prve nosilne trakove, padalo rahlo zavremo in pospešimo tek. Poletimo... Bolje je start prekiniti in v poletni vroèini ves postopek ponavljati, kot pa nekontrolirano vzleteti. Na startu je polno pasti. Najbolj pogoste so napake, ko se pilot usede v letalni sedež prezgodaj, ko je hitrost padala še premajhna za vzgon, zavozlane vrvice, vzlet z deloma zaprtim jadralnim padalom, ovire na vzletu in start z stranskim vetrom ali celo vetrom v hrbet.
Obstaja tudi veè naèinov hrbtnega starta, kjer je pilot obrnjen proti padalu in ga ima ves èas v svojem vidnem polju. Pilot se mora pred vzletom še obrniti za 180 stopinj. Tak start zahteva tudi nekaj vaje.



Letenje:

Padalo v zraku upravljamo z krmilnimi vrvicami. Z njimi spreminjamo vpadni kot padalu in hitrost padala. Ob potegu krmilne vrvice padalo na eni strani zavremo, druga stran ta del prehiti in tako zavijemo. Paziti moramo, da že zavrtega padala na eni strani ne zaviramo, ker lahko pride do negativnih zavojev in strmoglavljanja. Padalo leti najhitreje z popolnoma popušèenimi krmilnimi vrvicami, najboljše letalne sposobnosti pa ima ob približno 10% zavrtem padalu. Padala ne zaviramo veè kot 100% v zraku, saj pride do odtrganja vzgona, ki pripelje do zastoja (full stall). Padalo zgubi vso horizontalno hitrost in zaène vertikalno strmoglavljati, tudi prek 15 m/s. V takih primerih je zelo pomembno da ravnamo pravilno. Jadrali padalci za jadraje , tako kot ptièi, v zraku uporabljajo dvigajoèi se zrak. Zrak se ob pripekanju sonca pri tleh segreje in postane toplejši od zraka v višinah. Tak zrak se lahko dviga od tal pa vse do baze oblakov, vèasih še dlje. Tak dvigajoèi se zrak imenujemo termika oz. termièni stebri. Padalci v njem krožijo in se tako skupaj z zrakom dvigajo, lahko tudi do 10 m/s.

Termika:

Pri nas se pogosto leti na višinah prek 2000m nadmorske višine, vèasih celo prek 3000m. Prelete opravljamo z lovljenjem teh termiènih stebrov. Termika deluje tudi po veè ur, od zgodnjega dopoldneva pa do poznega popoldneva. Sposobnost pilota se ne meri samo v višini, ki jo doseže, ampak tudi v daljavi, ki jo prejadra - lahko tudi 300-400 km. Vsak polet prek 50 km pa je za rekreativnega pilota uspeh.

Pristanek:

Pristajamo lahko iz šolskega kroga ali pa zbijamo višino z pomoèjo zaprtih ali odprtih zavojev. Pristajanje iz šolskega kroga se zaène na višini okoli 100m in obsega: morebitno zmanjševanje višine boèno od pristajalnega mesta, let z vetrom, let preèno na veter, let proti vetru- padalo je zadnje tri sekunde poravnano. Pri drugem naèinu pristajanja se približamo pristajališèu in zaènemo pristajalni manever. Z zaprtimi ali odprtimi krogi znižujemo višino, ko dosežemo željeno višino pa se obrnemo proti vetru in vodimo padalo proti mestu pristanka. Na višini okoli 3m zaènemo zavirati, v hipu ko se dotaknemo tal pa mora bit padalo 100% zavrto. Paziti moramo, da zaviranje ne dosežemo previsoko, kajti kupola lahko omahne nazaj in trd pristanek je nujen. Ravno tako, kot pri vzletu, na pristanku ne sme biti ovir. Vanje se lahko zaletimo, povzroèajo pa tudi nevarne turbulentne rotorje. Pristajamo vedno proti vetru in nikoli z vetrom, saj hitreje teèemo z nogami, kot z ušesi.

___________________________________________________________________________________________________________________

Temo pripravila:

Sebastjan Kostadinoviè profil ZS http://www.qsl.net/s57sxs
Ivan Laharnar
profil ZS www.paragliding-slovenia.si




 


Izdelava spletne strani: E NALOG

Na teh spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Več o ...