Paragliding Slovenia - Oblaki

   


Poglej nove vpise na foumu za zadnji dan ali zadnjih 7 dni.

Oblaki

OBLAKI

Oblak je pojav v Zemljinem ozraèju, v katerem so zgošèeni vodni hlapi ali kristalèki ledu, premera manj kot 0,01 mm. Enak pojav v nižjih plasteh se imenuje megla.

Tudi drugi planeti z lastno atmosfero imajo lahko oblake. Na Veneri so oblaki žveplenih par, Mars ima vodne oblake, Jupiter in Saturn imata amonijeve oblake, Uran in Neptun pa predvsem oblake iz metanovih par.

Nastanek oblakov

Za nastanek oblakov je potrebna vlaga in dvižni mehanizem. Poznamo tri glavne vzroke za dviganje:

* Termièna konvekcija – dviganje zraka zaradi pregrevanja nad toplim površjem
* Orografija (topografija) – dviganje zraka ob gorskih ovirah
* Fronta – dviganje oziroma narivanje toplega zraka nad hladen zrak v obliki klina

Pri vsakem od naštetih oblik dviganja se pojavijo oblaki znaèilnih oblik. Oblika nastalega oblaka je odvisna od moèi dvigajoèega se zraka in zraène stabilnosti. Pri nestabilnih pogojih prevladuje konvekcija, pri kateri nastanejo navpièno razviti oblaki. Stabilen zrak ustvari vodoravno enovite oblake. Frontalna dviganja ustvarijo razliène oblike oblakov, ki pa so odvisne od vrste fronte. Tudi orografska dviganja ustvarijo razliène oblike oblakov, ki pa so odvisne od stabilnosti zraka.

Oblaki nastanejo, ko se vodna para zaradi ohlajanja zraka zgosti na majhnih delcih, ki so vedno v zraku. Vodna para se zgosti v kapljice ali kristalèke, kadar se vlažen zrak ohlaja. Zrak se ohlaja, èe se dviga, zato nastajajo oblaki tam, kjer se zrak dviga, in izginevajo tam, kjer se spušèa.

Voda ima lahko v obièajnem oblaku maso do veè milijonov ton. Kakorkoli pa je prostornina oblakov ustrezno velika, gostota mreže vodnih hlapov pa je dovolj majhna, da zraèni tokovi pod in znotraj oblaka še lahko obdržijo v zraku majhne kapljice. Kljub temu pa okolišèine v oblaku niso statiène: kapljice se nenehno tvorijo in izhlapevajo. Obièajen polmer kapljice v oblaku je 1 x 10-5 m in konèna hitrost 1 do 2 cm/s. To daje kapljicam dovolj èasa, da ponovno izhlapijo med padanjem skozi toplejši zrak pod oblakom.

Rodovi oblakov

Oblake so razdelili v 10 rodov in v tri višinske pasove po mednarodnem dogovoru (WMO – World Meteorological Organization).

Razvrstitev oblakov glede na višino

Po višini razlikujemo tri obmoèja ozraèja v katerih nastajajo razliène vrste oblakov. Visoki oblaki so ledeni oblaki s temperaturami pod -35°C v višini od 7 do 13 km. Srednje visoki oblaki iz ledu s temperaturami med -10 in -35°C so med 2 do 7 km visoko. Najnižje so vodni oblaki s temperaturami od -10 do nad 0°C, ki so od tal pa do višine 2 km. Višinske meje oblakov niso natanène, ker se oblaki pogosto širijo prek mej. Tako se lahko na primer kumulusi in altostratusi pojavijo više, nimbostratusi se lahko širijo navzgor ali navzdol. Izstopa kumulonimbus (nevihtni oblak), ki lahko seže èez vsa tri podroèja.

Visoki oblaki

* cirus : cirus uncinus, cirus Kelvin-Helmholtz, ...
* cirostratus : cirostratus fibratus, ...
* cirokumulus : cirocumulus undulatus, ...

Srednje visoki oblaki

* altostratus : altostratus undulatus
* altokumulus : altokumulus undulatus, altokumulus castellanus, altokumulus lenticularis

Nizki oblaki

* stratus : stratus undulatus, ...
* nimbostratus : nimbostratus opacus, ....
* stratokumulus : kumulus humilis, kumulus mediocris, ...

Oblaki navpiènega razvoja

* kumulus : kumulus congestus , pirokumulus
* kumulonimbus (nevihtni oblak): kumulonimbus incus, kumulonimbus calvus , pileus

Posebni oblaki

* kondenzacijska sled (dolg tanek oblak, ki se razvije zaradi leta reaktivnega letala na velikih višinah)

Razvrstitev oblakov glede na obliko

Vsak oblak je po obliki edinstven, vsak ima kakšno znaèilo podrobnost, vendar jih lahko po obliki v ozraèju razdelimo v tri kategorije:

* cirusi ali raztrgani oblaki so brez izrazite oblike, pogosto razcefrani, brez izrazitega spodnjega roba in vrha, najpogosteje manjših velikosti.
* stratusi ali plastoviti oblaki so v vodoravni smeri bistveno veèji kot v navpièni. So v eni ali veè plasteh ozraèja.
* kumulusi ali kopasti oblaki so v vodoravni in navpièni smeri približno enaki ali pa je velikost v navpièni smeri celo veèja. Imajo izrazito ravno spodnji rob, zgornji rob pa je po obliki podoben kopam, kupolam ali stolpom, razbrazdan podobno kot cvetaèa.

Tisti oblaki, ki povzroèajo padavine, imajo predpono nimbo.

Kaotièno nebo

Èeprav so oblaki razdeljeni v 10 rodov z razliènimi oblikami, da jih lažje razlikujemo, so tako izrazite oblike oblakov redke. Oblaki so svojevrstne tvorbe, ki se ne drže vedno dodeljenih višin in tudi nimajo znaèilnih oblik, kakršnih bi si želel opazovalec. Vremenoslovci pravijo razmršenemu nebu kaotièno nebo.



cloud
Kumulusni oblak


nastanek
Nastanek oblakov


clouds


Vir: http://sl.wikipedia.org
Slike oblakov najdete na tej strani: http://www.weather-photography.com/gallery.php?cat=clouds
 


Izdelava spletne strani: E NALOG

Na teh spletnih straneh uporabljamo piškotke, s pomočjo katerih izboljšujemo Vašo uporabniško izkušnjo in zagotavljamo kakovostne vsebine. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov. Več o ...